Priprave na OI 2024 po načrtih, čaka se na odločitev Moka
pripravila Zala Zaletel, STA
Ljubljana, 25. julija (STA) – Že čez leto dni bo več sto ladjic 26. julija 2024 zaplulo po Seni in slovesno najavilo začetek največjega športnega spektakla, poletnih olimpijskih iger v Parizu. Te bodo trajale do 11. avgusta, sledijo še paraolimpijske igre. Priprave potekajo po načrtih, glavno vprašanje ostaja (ne)vključenost ruskih in beloruskih športnikov.
Francija želi v Parizu narediti spektakularen šov in se predstaviti kot dobra gostiteljica. Leto pred začetkom so priprave v polnem teku. Pompozna otvoritvena slovesnost sredi Sene, triatlon v središču Pariza in obsežen kulturni program – država gostiteljica dela vse na tem, da bi v prihodnjem poletju pokazal svoj najlepši obraz.
Toda pred kratkim je država prišla na naslovnice z nasilnimi protesti in nemiri, organizacijski odbor OI pa je bil v središču pozornosti zaradi policijskih preiskav na sedežu organizacijskega odbora iger v Parizu. Gre za sum nepotizma in nenamenske porabe javnih sredstev, ki ga prireditelji sicer zanikajo in poudarjajo, da sodelujejo s preiskovalci.
Gradbena dela po načrtih, v Franciji veliko olimpijskih navdušencev
Organizacijski odbor okoli Tonyja Estangueta kljub temu optimistično zre proti igram. “Zelo sem vesel, kako napredujemo,” je dejal nekdanji kanuist na divjih vodah s tremi zlatimi kolajnami z olimpijskih iger. Dela na velikih gradbiščih potekajo po urniku, prav tako gre dobro s transportom in z varnostjo.
Olimpijska vročica kaže nekoliko drugačno sliko. Leto dni pred začetkom pariških iger je Francija v ospredju po inflaciji, protestih za upokojence in nedavnih nemirih v državi zaradi policijskega nasilja proti manjšinam. Obstajajo pa tudi olimpijski navdušenci. Navsezadnje so dve tretjini od 6,8 milijona prodanih vstopnic kupili Francozi. Vstopnice so sicer še vedno na voljo.
Velik pariški izziv transport in varnost, zastoji na vidiku
Transport bo pripravljen, trdijo organizatorji, vendar bo kroženje po pariški regiji zahtevalo potrpljenje, zlasti na cestah. Igre v Parizu želijo biti prve, ki bodo prav vse gledalce prepeljale na prizorišča tekmovanj z javnim prevozom, da bi omejili ogljični odtis dogodka.
Izziv je ogromen, ker bo treba v dveh tednih prepeljati sedem milijonov ljudi in še tri milijone med paraolimpijskimi igrami. Težava je v tem, da bodo ti gledalci skoncentrirani na 25 lokacijah, kar bo večkrat na dan povzročalo konice, ki jih mestni transport ni vajen obvladovati.
Več kot dva meseca – od 1. julija do 15. septembra 2024 – bo 185 km cest, vključno s hitrimi osmi na A1 med Parizom in letališčem Roissy ali A13 na zahodu Pariza, res rezerviranih za udeležence (športnike, novinarje, uradnike, reševalce, varnostnike). Promet bo omejen tudi na več glavnih območjih v zahodnem Parizu, kjer je zbranih več olimpijskih prizorišč.
Po drugi strani pa se bodo kolesarji lahko razveselili ureditve okoli 50 km novih kolesarskih stez, da bodo vse lokacije dostopne s kolesom. Za spodbujanje uporabe tovrstnega prevoza med prebivalci in obiskovalci bodo stojala za kolesa nameščena v bližini tekmovališč.
Izziv bo tudi prepričati voznike, postajne agente in vzdrževalce, da svoje počitnice prestavijo in ostanejo na svojih delovnih mestih sredi poletja.
Tudi fiasko na lanskem finalu lige prvakov v Parizu lani še ni pozabljen. Tekma se je začela z zamudo, navijači pa kljub vstopnicam niso prišli na Stade de France. Policija je uporabila solzivec, več kot 230 ljudi je bilo ranjenih. Po neodvisnem preiskovalnem poročilu je bila sicer za organizacijske napake v prvi vrsti odgovorna Uefa. Iz tega primera pa se bodo morali naučiti tudi prireditelji olimpijskih iger.
Organizatorji želijo prepoloviti emisije, brez plastike za enkratno uporabo
Ambicija organizatorjev je prepoloviti emisije, povezane z izvedbo iger. Pariz 2024 tako napoveduje emisije približno 1,58 milijona ton ekvivalenta CO2, kar je zelo močan padec v primerjavi s povprečnimi 3,5 milijone ton na prejšnjih poletnih OI v Londonu (2012) in Riu (2016).
“To je velika obljuba,” pozdravlja napoved Martin Müller, profesor geografije in trajnosti na Univerzi v Lozani, vendar dodaja: “Manjkajo pa mi podkrepljeni podatki, da bi lahko temu verjel.”
“Vse emisije, ki se jim ne bi mogli izogniti, bomo kompenzirali”, sporočajo organizatorji, tudi na primer s financiranjem sajenja dreves, ki bodo posrkala CO2. Organizatorji upajo, da bodo postavili nov standard za vse prihodnje OI.
V francoski prestolnici so tudi plastiko označili za velik problem za planet, mestne oblasti pa so sporočile, da bodo morali navijači uživati hrano in pijačo brez plastike za enkratno uporabo, tudi daril ne bodo zavijali vanjo.
Pri Moku še vedno brez odločitve glede nastopa ruskih in beloruskih športnikov
O vprašanju, ali bi bilo treba ruske in beloruske športnike izključiti z olimpijskih iger 2024 zaradi vojne nad Ukrajino, se mnenja krešejo. Večina držav sicer meni, da bi bilo treba suspenz tema dvema agresorskima državama podaljšati. Tovrstnega mnenja je tudi Svet Evrope, vodilna evropska organizacija, ki pomaga pri zaznavi ter odpravi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Medtem pa pri Moku odločitev prelagajo na posamezne krovne športne zveze, namesto da bi sami prevzeli odgovornost, o razpravi piše francoski Le Monde.
“Ker Mok ni imel poguma, da bi pravočasno izdal jasna pravila za prepoved nastopa na igrah športnikom iz držav, ki so povzročile vojne ali aneksije, je zdaj prisiljen najti zapoznel ukrep, ki grozi, da ne bo nikogar zadovoljil. Zdaj je prednostna naloga, da se izognemo scenariju nočne more, ko ukrajinskih športnikov ni na tekmovanjih, medtem ko se lahko Rusi, tudi če imajo nevtralen status, iger udeležijo,” piše Le Monde.
Odločitve ne bo pred oktobrom
Mok bo natanko leto dni pred OI 203 državam poslal vabila na OI v Parizu, na seznamu pa za zdaj ne bo Rusije in Belorusije. Predsednik Moka Thomas Bach je ta mesec dejal, da odločitve o nastopu Rusov in Belorusov na igrah v francoski prestolnici ni pričakovati pred oktobrsko sejo izvršnega odbora Moka v Indiji, ki ji bo sledila še generalna skupščina.
Morebitna vnovična vključitev športnikov iz teh dveh držav bi sprožila bojkote Ukrajine in številnih njenih zaveznic.
Pred sto leti Leon Štukelj v Parizu zlat, Slovenija spet na OI s slovensko hišo
Pariz je poletne OI gostil pred natanko sto leti, zelo uspešno pa je takrat nastopilo tudi 11 Slovencev. Med njimi zlasti legendarni slovenski telovadec Leon Štukelj, ki je v Parizu osvojil dve zlati olimpijski kolajni.
Tokrat bo slovenska olimpijska reprezentanca štela predvidoma do 100 športnikov, ki se bodo pomerili v 15 do 18 športnih panogah.
Največji športni dogodek je priložnost tudi za promocijo Slovenije in njene blagovne znamke I Feel Slovenia. Tudi zato so se pri Olimpijskem komiteju Slovenije odločili za organizacijo slovenske hiše, katere aktivnosti se bodo odvijale vseh 19 dni iger. Ta bo v parku La Villette, ki bo logistično povezan z olimpijsko vasjo.
V hiši nameravajo ustvariti večnamensko središče, s pomočjo katerega bodo različnim interesnim skupinam predstavili slovensko državo, njeno gospodarstvo, turizem, kulturo, znanost in šport.
“Ob tradicionalno izjemnih športnih rezultatih naših športnikov se bomo s slovensko hišo postavili ob bok najbolj razvitim olimpijskim komitejem tudi na poslovnem delu, saj bomo s svojimi dejavnostmi in programi celostno predstavili Slovenijo ter v slovensko hišo privabili številne športnike, poslovneže, politike, predstavnike medijev in druge goste,” je prepričan predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Franjo Bobinac.
