Športne panoge na OFEM 2023 Maribor

OFEM 2023 Maribor vključuje tekmovanja v naslednjih športnih panogah: športna gimnastika, atletika, košarka 3×3, cestno kolesarstvo, gorsko kolesarstvo, rokomet, judo, plavanje, tenis, odbojka, sprint na mirnih vodah, rolkanje in nogomet za dekleta.

Prvič v zgodovini Olimpijskega festivala evropske mladine bodo izvedena tekmovanja v rolkanju, gorskem kolesarstvu in ženskem nogometu.

#Športne panoge

Cestno kolesarstvo

31. maja 1868 je kolesarjenje uradno postalo šport s prvo dirko v parku Saint-Cloud v Franciji. Od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja se je ta šport zelo razširil, saj se zdaj profesionalne dirke odvijajo na vseh celinah sveta.

Prva cestno-kolesarska dirka v zgodovini olimpijskih iger se je zgodila leta 1896 na maratonski trasi na prvih igrah moderne dobe v Atenah.
Od leta 1912 je ta disciplina na olimpijskih igrah stalno prisotna. Ženske predstavnice tega športa so na olimpijskih igrah pričele tekmovati leta 1984.

  • so okoli leta 1860 prva kolesa s pedali (vpetimi na sprednje kolo) nastala v Franciji, moderni dizajn kolesa pa je nastal v Angliji (okoli leta 1869),
  • je leta 2018 ameriška kolesarka Denise Mueller-Korenek s kolesom postavila nov hitrostni rekord s kar 296 km/h (183.932 mph),
  • je 123.900 kalorij povprečna količina, ki jo mora vsak kolesar zaužiti v treh tednih na Dirki po Franciji. To je enakovredno 200 steklenicam šampanjca ali 495 rogljičkom. V eni etapi pa kolesarji porabijo med 5.000 in 6.000 kalorij.
  • Primož Roglič – zmagovalec olimpijskega kronometra 2021, zmagovalec v skupnem seštevku Vuelta a España (2019, 2020, 2021), drugo mesto Tour de France(2020), tretje mesto Giro di Italia (2019), zmagovalec dirke po Sloveniji (2015,2018),
  • Tadej Pogačar – zmagovalec skupnega seštevka Tour de France (2020, 2021), tretje mesto Vuelta a España (2019), zmagovalec dirke po Sloveniji (2021), tretje mesto na OI (Tokio 2020).
  • Matej Mohorič,
  • Jan Polanc,
  • Luka Mezgec,
  • Jan Tratnik.
Artboard 55

#Športne panoge

Gorsko kolesarstvo

Gorsko kolesarjenje je šport, pri katerem se kolesarji vozijo s kolesom izven urejenih cest. Najbolj poznani kategoriji sta spust (downhill) in kros (cross-country).

Gorsko kolesarjenje se je prvič pojavilo v Kaliforniji v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Prvo državno prvenstvo v gorskem kolesarstvu je bilo leta 1983 v ZDA. Šport je hitro postal priljubljen tudi v Evropi in Avstraliji. Prvo svetovno prvenstvo v gorskem kolesu, ki ga je priznala Mednarodna kolesarska zveza (UCI), je bilo organizirano leta 1990.

Gorsko kolesarjenje je kot olimpijska disciplina debitiralo na igrah v Atlanti leta 1996 v disciplini kros (cross-country) za moške in ženske.

  • je francoski športnik Eric Barone s posebej prirejenim gorskim kolesom postavil nov svetovni rekord v hitrosti s kar 227,7km/h (snežna podlaga). Avstrijski športnik Max Stöck pa
    je s 167 km/h je postavil nov rekord s komercialno dostopnim kolesom.
  • je ameriški profesionalni gorski kolesar Cameron “Cam” Zink postavil svetovni rekord v najdaljšem skoku z gorskim kolesom. Leta 2014 je skočil kar 36.5m.
  • Tanja Žakelj – večkratna svetovna, evropska ter državna prvakinja. 10. mesto OI London (2012), 13. mesto OI Rio de Janeiro (2016),
  • Monika Hrastnik – državna in evropska prvakinja v disciplini spust,
  • Jure Žabjek,
  • Luka Berginc.

#Športne panoge

Atletika

Atletika, kraljica športov, je skupina športnih disciplin, ki je v osnovi sestavljena iz štirih sklopov atletskih disciplin: teka, meta, skoka in hitre hoje. Začetki organizirane atletike segajo v leto 776 pr. n. št. v čas antičnih olimpijskih iger.

Vsi štirje sklopi atletskih disciplin so del olimpijskega programa vse od prvih olimpijskih iger moderne dobe od leta 1896. Danes na olimpijskih igrah poteka 47 atletskih disciplin, 24 moških in 23 ženskih.

Atletika je večinoma individualni šport, izjemi sta le štafetna in ekipna oblika tekmovanj.

Atletska tekmovanja tvorijo osnovo modernih poletnih olimpijskih iger.

  • je bila prva olimpijska proga (leta 776 pr. n. št.) dolga 192 metrov, medtem ko je sodobna proga na prostem dolga 400 metrov,
  • je Mednarodni olimpijski komite 20. julija 2021 potrdil spremembo olimpijskega mota, ki priznava povezovalno moč športa in pomen solidarnosti. K »Hitreje, višje, močnejše«, so dodali besedo »skupaj«. Novi olimpijski moto se zdaj glasi: »Hitreje, višje, močnejše – skupaj«, oz. »Citius, Altius, Fortius – Communiter«.
  • Primož Kozmus – najuspešnejši slovenski atlet je olimpijski in svetovni prvak. Na največjih tekmovanjih je osvojil dve olimpijski medalji (prvo mesto Peking 2008 in drugo mesto London 2012) in tri medalje s svetovnih prvenstev,
  • Jolanda Batagelj – večkratna državna rekorderka ter svetovna dvoranska rekorderka v teku na 800 m. Večkratna dobitnica medalj na evropskih prvenstvih, tretje mesto na OI (Atene 2004),
  • Brigita Bukovec – državna rekorderka in večkratna dobitnica medalj na evropskih in svetovnih prvenstvih. Drugo mesto na OI (Atlanta 1996),
  • Britta Bilač,
  • Gregor Cankar,
  • Matic Osovnikar,
  • Alenka Bikar,
  • Borut Bilač,
  • Marija Šestak.
Artboard 55

#Športne panoge

Judo

Judo je moderna japonska borilna veščina, ki se je razvila konec 19. stoletja. Formalno je bila ustanovljena okoli leta 1882. Je goloroka borilna veščina, ki vključuje borbo stoje in na tleh, mete, padce, vzvode.

Leta 1964 je bil judo prvič prikazan na tokijskih poletnih olimpijskih igrah, leta 1972 pa je postal polnopravna olimpijska disciplina.

  • beseda judo, ki vključuje besedi – »ju«, »nežnost, mehkoba, uglajenost« in »do«, »pot, način, načelo«, v prevodu pomeni »mehka pot«, lahko tudi »pot sproščenosti« ali »pot prilagodljivosti«,
  •  se sedem stopenj napredovanja in osvojenega znanja v osnovi deli na »kju« (šolske oz. osnovne stopnje) in »dan« (mojstrske oz. nadaljevalne stopnje).
  • Tina Trstenjak – večkratna dobitnica medalj na evropskih in svetovnih prvenstvih. Osvojila je dve olimpijski medalji (prvo mesto OI Rio de Janeiro 2016 in drugo mesto OI Tokio 2020),
  • Urška Žolnir – večkratna dobitnica medalj na evropskih in svetovnih prvenstvih. Osvojila je dve olimpijski medalji (prvo mesto OI London 2012 in tretje mesto Oi Atene 2004),
  • Anamari Klementina Velenšek – večkratna dobitnica medalj na evropskih prvenstvih. Osvojila je tudi olimpijsko medaljo (tretje mesto OI Rio de Janeiro 2016),
  • Raša Sraka – večkratna dobitnica medalj na evropskih prvenstvih in udeleženka na dveh OI (Atene 2004 in London 2012),
  • Lucija Polavder – večkratna dobitnica medalj na evropskih prvenstvih. Osvojila je tudi olimpijsko medaljo (tretje mesto OI Peking 2008).
Artboard 51

#Športne panoge

Košarka 3x3

Košarka 3×3 dobiva vse večjo prepoznavnost in veljavo po svetu. Trenutno je v primerjavi z ostalimi uličnimi športi najbolj razširjena organizirana športna panoga.

Je igra dveh ekip s po tremi igralci na en koš.

Ta oblika košarke je debitirala na poletnih mladinskih olimpijskih igrah 2010 v Singapurju, kot olimpijski šport pa je debitirala v Tokiu na poletnih olimpijskih igrah 2020.

  • je čas igre omejen na 10 min, tekma pa se konča tudi v primeru, da ena od ekip doseže 21 točk,
  • ima ekipa 12 sekund časa za napad.
  • Luka Snoj – pionir slovenske košarke 3×3,
  • Aleš Kunc,
  • Milan Kovačević.

#Športne panoge

Ženski nogomet

Nogomet je ekipna igra z žogo in eden najbolj priljubljenih športov na svetu. Začetki nogometa segajo v leto 1863, ko se je nogomet v Angliji uradno odcepil od Ragbi zveze Anglije in postal uradno samostojna športna disciplina. Največje in najbolj odmevno tekmovanje v nogometu je svetovno prvenstvo v nogometu, ki se odvija vsaka štiri leta. Prvo svetovno prvenstvo se je odvijalo leta 1930 v Urugvaju.

Nogomet je tudi olimpijska disciplina, kjer se udeležijo tekmovanja reprezentance z igralci, mlajšimi od 23 let. Od leta 1908 se nogomet izvaja na vseh olimpijskih igrah z izjemo iger v Los Angelesu leta 1932.

Ženski nogomet je na olimpijadi debitiral leta 1996 v Atlanti. Prisotnih je bilo osem ekip. Kasneje v Atenah se je razširil na deset ekip in na igrah v Pekingu na 12 ekip.

  • se je prvo svetovno prvenstvo za ženske odvijalo leta 1991, torej šele 61 let po ustanovitvi moškega svetovnega prvenstva v nogometu,
  • je v zgodovini svetovnega prvenstva najvišjo zmago na kvalifikacijah dosegla Avstralija, ko premagala Ameriško Samoo z 31-0,
  • je v zgodovini nogometa bila najhitreje izrečena kazen (rdeči karton) le dve sekundi po žvižgu za začetek tekme. Dobil jo igralec Lee Todd.

Nogometni Klub Maribor (NK Maribor) je najprepoznavnejši slovenski nogometni klub in edini, ki je bil prisoten v Ligi prvakov. Prav tako je NK Maribor rekorder po osvojenih naslovih državnega prvaka Slovenije.
Klub je večkratni, tudi zaporedni državni prvak, večkratni zmagovalec Pokala Slovenije in večkratni zmagovalec slovenskega superpokala. Prav tako se je klub večkrat pomeril s prestižnimi klubi v Ligi Prvakov in ligi Evropa.

Najuspešnejši Mariborčan, prepoznaven v svetu nogometa, je nogometaš Zlatko Zahovič.

Artboard 55

#Športne panoge

Odbojka

Za izumitelja odbojke uradno velja William G. Morgan, profesor športne vzgoje na gimnaziji YMCA Holyoke v ZDA. Leta 1895 je Morgan med seboj povezal osnovne prvine tenisa in rokometa ter razvil igro, ki jo je sprva poimenoval “mintonette”.

Prvo svetovno prvenstvo za moške se je odvijalo na Češkoslovaškem leta 1949, na katerem je zmagala Sovjetska zveza. Svetovno prvenstvo za ženske se je prvič odvijalo leta 1952 v takratni Sovjetski zvezi.

Mednarodni olimpijski komite je odbojko sprejel kot neolimpijski šport leta 1949, na olimpijskih igrah pa je debitirala v Tokiu leta 1964.

  • se je najdaljša zabeležena odbojkarska tekma odigrala v Kingstonu, Severna Karolina (ZDA). Tekma je trajala kar 75 ur in 30 minut.
  • poznamo več vrst odbojk, kot so dvoranska odbojka, odbojka na mivki, odbojka na snegu in sedeča odbojka,
  • večina odbojkarjev skoči približno 300-krat na tekmo.

Mariborčan Rok Možič velja za enega izmed najbolj perspektivnih odbojkarjev. Je tudi najmlajši član slovenske odbojkarske članske reprezentance.

Slovenska odbojkarska reprezentanca je na evropskih prvenstvih trikrat osvojila drugo mesto (2015, 2019, 2021).

#Športne panoge

Rolkanje / Skateboarding

Rolkanje, ki izvira iz ZDA (ang. skateboarding), je vožnja ali kakšno drugačno manevriranje na rolki.
V sedemdesetih je bilo rolkanje še vedno šport, izvajan na pločnikih, rolke pa so bile oblikovane za izgled in ne toliko za funkcionalnost.

Predlog za dodajanje rolkanja na olimpijske igre je bil odobren avgusta 2016, rolkanje pa je debitiralo na poletnih olimpijskih igrah v Tokiu leta 2020.
Na Olimpijskem festivalu evropske mladine bo rolkanje prvič predstavljeno prav v Mariboru leta 2023.

  • je okoli leta 1978 je Alan »Ollie« Gelfand izumil najosnovnejši sodobni trik »ollie«. Ollie omogoča skok brez prijemov ali uporabe nog dol z rolke.
  • je Rodney Mullen, ki velja za najvplivnejšega rolkarja, izumil večino modernih trikov. V svetu rolkanja je tako poznan pod vzdevkom »Boter uličnega rolkanja«.
  • rolkanje danes velja za enega izmed 10 najpopularnejših športov na svetu.

#Športne panoge

Rokomet

Rokomet je ena najhitrejših in najpopularnejših moštvenih iger z žogo na svetu . Začetki rokometa segajo že v antično Grčijo, igrali pa so ga tudi v antičnem Rimu in srednjem veku. Sodobni rokomet se je začel oblikovati konec 19. stoletja v skandinavskih deželah, predvsem na Danskem, Švedskem, Norveškem in v Nemčiji.

Prva mednarodna tekma z novejšimi pravili je bila odigrana med moško ekipo Nemčije in Belgije leta 1925 in med ženskima ekipama Nemčije in Avstrije leta 1930. Mednarodna rokometna zveza (IHF) je bila ustanovljena leta 1946.

Rokomet je debitiral na 11. olimpijskih igrah leta 1936 v Berlinu. Leta 1940 je bil odstranjen z OI. V nekaj naslednjih desetletjih se je močno razvil in se zaradi vedno večje priljubljenosti na OI vrnil leta 1972 v Münchnu. Leta 1976 so kot olimpijski šport dodali še ženski rokomet.

  • se je igra, iz katere se je razvil rokomet, v antični Grčiji imenovala »urania«.
  • rokometaš sme v rokah držati žogo le tri sekunde.

Slovenska rokometna reprezentanca beleži odlične uspehe tudi na največjih mednarodnih tekmovanjih. Osvojila je drugo mesto na evropskem prvenstvu leta 2004 in tretje mesto na svetovnem prvenstvu leta 2017.

#Športne panoge

Športna gimnastika

Tradicija gimnastike sega daleč v zgodovino, vse do antične Grčije in takratnih olimpijskih iger. Upodablja popolno združitev športa, moči in estetike.

Športna gimnastika je zvrst gimnastike, pri katerem gre predvsem za akrobatiko. Telovadce in telovadke pa odlikujejo tudi ritmične sposobnosti. Imenujemo jo tudi orodna gimnastika, saj telovadci in telovadke tekmujejo na orodjih.

Kot olimpijski šport je bila gimnastika prisotna prav od začetka modernih olimpijskih iger, torej od leta 1896, ki so se odvijale v Atenah. Pri športni gimnastiki se je leta 1924 ustalil moški program, medtem ko so ženske začele nastopati šele 1928 v Amsterdamu.

  • izvirni izraz za besedo gimnastika izvira iz antične Grčije in v prevodu pomeni »vaditi gol«, saj so mladi moški v tistem času telovadili brez oblačil,
  • so v antični Grčiji mlade moške s pomočjo gimnastike pripravljali na vojne spopade,
  • moški tekmujejo na šestih orodjih (parter , konj z ročaji, krogi, preskok, bradlja in drog), ženske pa na štirih orodjih (parter, preskok, dvovišinska bradlja in greda).
  • Leon Štukelj (1898-1999) ,v Mariboru živeči najuspešnejši slovenski športnik vseh časov ter velikan svetovne gimnastike. Skupno je osvojil 20 kolajn: 8 zlatih, 6 srebrnih in 6 bronastih. Na olimpijskih igrah je skupno osvojil kar 6 kolajn (v letih 1924, 1928 in 1936).
  • Miroslav Cerar – drugi najuspešnejši slovenski telovadec in eden najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov. Osvojil je sedem medalj na svetovnih prvenstvih, od tega pet naslovov svetovnega prvaka, in petnajst medalj na evropskih prvenstvih, od tega devet naslovov evropskega prvaka. Je tudi olimpijski prvak in dobitnik treh olimpijskih medalj (prvo in drugo mesto, Tokio 1964 ter prvo mesto, Ciudad de Mexico 1968),
  • Aljaž Pegan – večkratni zmagovalec na evropskih in svetovnih prvenstvih. Na drogu je prvi izvedel zahtevno prvino, ki se zato po njem imenuje »pegan«,
  • Mitja Petkovšek – dvakratni svetovni in štirikratni evropski prvak,
  • Teja Belak,
  • Sašo Bertoncelj.

#Športne panoge

Tenis

Tenis se je v poznem 19. stoletju pojavil v Angliji in je skozi čas postal izredno priljubljen šport, ki se ga igra po vsem svetu. Po letu 1876 se je tenis razširil po vsej stari celini. V Avstro-Ogrski, v kateri so bile takrat tudi slovenske dežele, so se slovenski študentje seznanili s tenisom in ga tako ponesli v domovino. Tenis so okoli leta 1880 že igrali v Ljubljani in Mariboru.

Tenis je bil prisoten na poletnih olimpijskih igra vse od prvih poletnih olimpijskih iger 1896 v Atenah, vendar je bil po poletnih olimpijskih igrah 1924 opuščen.

Leta 1988 se je tenis ponovno igral na olimpijadi v Seulu in je od takrat naprej konstantno prisoten na poletnih olimpijskih igrah.

  • je bil Ivan Tavčar (odvetnik, politik in pisatelj) prvi Slovenec, ki je na svojem posestvu na Visokem leta 1897 zgradil teniško igrišče,
  • Venus in Serena Williams sta bili prvi sestri, ki sta osvojili zlato olimpijsko medaljo v tenisu,
  • najbolj cenjeni mednarodni turnirji so Odprto prvenstvo Avstralije, Odprto prvenstvo Francije, Odprto prvenstvo Anglije in Odprto prvenstvo ZDA.
  • Mima Jaušovec – Mariborčanka in edina slovenska tenisačica, ki je poleg številnih drugih vrhunskih dosežkov osvojila enega štirih turnirjev za Grand Slam (Odprto prvenstvo Francije 1977).
  • Tamara Zidanšek – prva slovenska tenisačica, ki ji je v zgodovini samostojne Slovenije uspelo zmagati v četrtfinalu in se uvrstiti v polfinale Odprtega prvenstva Francije (2021),
  • Katarina Srebotnik,
  • Blaž Kavčič,
  • Polona Hercog,
  • Grega Žemlja,
  • Tina Pisnik (Maribor),
  • Tadeja Majerič (Maribor).

#Športne panoge

Sprint na mirnih vodah - kanu

Kajak-Kanu je rekreativni, tekmovalni in olimpijski šport. Za kanu je značilno sedenje na klopi čolna, kjer tekmovalci klečijo na enem kolenu in za veslanje uporabljajo enolistno veslo.

Sprint na mirnih vodah je olimpijska disciplina, kjer se v skupinskem startu na mirnih vodah lahko tekmuje v enojcih, dvojcih ali četvercih.
Kajakaštvo na mirnih vodah se je pojavilo v sredini 19. stoletja s prvim klubom leta 1866 v Londonu.

Kanu je bil kot »demonstracijski šport« prvič predstavljen na poletnih olimpijskih igrah 1924 v Parizu, kot olimpijski šport pa je na olimpijadah prisoten vse od leta 1936 (Berlin).

  • se v tej disciplini tekmuje v moški in ženski konkurenci na 200 m, 500 m, 1000 m.
  • dvojno ime športa izvira iz dveh vrst čolnov, kajaka in kanuja.
  • Benjamin Savšek – je osvojil prvo zlato olimpijsko medaljo za slovenski kanuizem (Tokio 2020). Je tudi večkratni dobitnik medalj na evropskih in svetovnih prvenstvih,
  • Peter Kauzer – večkratni zmagovalec na evropskih in svetovnih prvenstvih, drugo mesto na OI (Rio de Janeiro, 2016),
  • Andraž Vehovar – drugo mesto na OI (Atlanta, 1996).
Artboard 54

#Športne panoge

Plavanje

Plavanje je individualni ali ekipni šport. Je eden najbolj popularnih olimpijskih športov, ki se izvaja v bazenih ali odprtih naravnih vodah.

Na mednarodni ravni je tekmovalno plavanje postalo pomembno z vključitvijo v olimpijske igre moderne dobe od njihovega začetka leta 1896. Na olimpijadah so prvotno tekmovali samo moški, ženske pa so se pridružile leta 1912.

  • morajo biti bazeni za svetovna prvenstva in podobna tekmovanja dolgi 50 metrov in široki 25 metrov. Imeti morajo deset stez, ki so označene od nič do devet (ali ena do deset v nekaterih bazenih).
  • Posamezna steza mora biti široka najmanj 2,5m.
    tekme potekajo v disciplinah prosti slog, prsni slog, hrbtni slog in delfin.
  • Sara Isaković – med številnimi vrhunskimi dosežki je osvojila tudi drugo mesto na OI v Pekingu (2008),
  • Peter Mankoč,
  • Anja Čarman,
  • Anja Klinar,
  • Metka Sparavec,
  • Katja Fain.